Iz akvarija

Tale je zate, Tomaž!

pod mojimi jeklenimi pestmi

Anonimni oboževalec, hvala hvala hvala za koledar!

Lanskega januarja sem si zadala cilj, da v letu 2011 pretečem več kot borih 585 kilometrov v 2010-em.

In sem jih. Niti ne dosti več, ma vseeno.

Letos si želim, da bi jih pretekla toliko, kolikor sem jih skupaj v minulih dveh letih. Ali vsaj tisoč.

Na srečo mi to ni odveč.

Rada tečem.

Vseeno kdaj (ko je mraz, ko je tema, ko se mi ne daaa, ko je dosti drugega dela …) potrebujem zunanjo motivacijo¹  in te mi v veliki meri in takrat, ko je to najbolj potrebno, daje Tomaž.

Zato; Hvala, Tomaž!

Se ti bom oddolžila pri tvojem novem projektu .

1. =brco v rit [↩]

Tokrat zaradi pomanjkanja časa nismo imeli natačno izdelanih planov, kam bi šli.

Sama sem si želela videti praznični Gradež, saj so mi pripovedovali, da je mestece v tem času še posebej očarljivo, Tomaž je spet navijal za “balkansko turo”, otrokoma je bilo vseeno; eden je komaj čakal, da gremo, drugi bi najraje ostal doma.

Seveda je obveljala moja in v petek zvečer¹ smo se obrnili proti italijanski obali, opremljeni samo z zemljevidom, seznamom parkirišč za avtodome v severnih krajih naše sosede in zvesto pomočnico, gospodično Garmin².

V Gradežu smo parkirali na lepo urejenem PZA³ blizu starega mestnega jedra in plaž.⁴

Naslednje jutro me je Tomaž prehitel pri prvem Deinem sprehodu in me potem ves čas zafrkaval, kako sem zamudila prelepe trenutke, ko se sonce prikaže izza morja …

V mrzlem, skoraj neprijaznem vremenu smo se sprehodili skozi opustel Gradež. Res smo videli ogromno zanimivih jaslic, ki jih domačini postavljajo kar pred hiše in celo na morsko gladino,

vendar je bilo vzdušje kar moreče. Nikjer nikogar, le v središču mesteca redki redki obiskovalci sejma. Na dolgi peščeni plaži tu pa tam kak sprehajalec, zato je Dea lahko sproščeno tekala okoli in iskala trofeje – čimvečje palice

Tudi če bi se želeli pogreti s čajem ali čim podobnim, se ne bi mogli, saj so bili vsi lokali zaprti.

Na srečo pa smo dobili odprto lekarno za nakup kapljic za Deine vnete oči, kiosk za obvezen nakup Lukovih “sluzkotov”

in tudi “naša” postojanka s kebabom je obratovala s polno paro. Takoj ko smo dobili v roke toplo hrano, smo odbrzeli v kamper in si na toplem napolnili želodčke. Po obilnem in pikantnem kosilu sta Tomaž in Dea malo⁵ zadremala, otroka sta se igrala, jaz pa sem se potopila v branje.

Po naši ustaljeni praksi smo se nato odpeljali v naslednji kraj. Naravni park med Bibionejem in Caorlejem je bil temačen in opustel, niti pomislili nismo, da bi tam prespali in tako smo nadaljevali pot do PZA Ai Parchi Caorle⁶.

Božični večer smo preživeli ob mamini potici, rujnem vincu in ostalih bolj “običajnih” dobrotah.

Vesel božič!

Zjutraj me je Tomaž spet prehitel s sprehodom, vendar sem se hitro potolažila s sveže pečenimi žemljicami (pozimi je pečica v avtodomu zlata vredna).

Sončece je že toplo grelo, ko smo se vsi skupaj odpravili na raziskovanje Caorleja.

No, in tako zgledajo obmorska turistična mesta pozimi.

Pozor, storži padajo!

zanimive skulpture ob obali

Ni treba v Piso ...

Dan je topel in poln presenečenj …

Tomaž bere!!!

Poleti smo na morju spoznali italijanski par, ki nas je vneto vabil v svoj domači kraj, Spilimbergo, češ, kako simpatično mestece je to. Poslovimo se torej od obale in se napotimo proti vznožju gora. Zvečer je kraj sumljivo samoten, vseeno pa se parkiramo na občinski brezplačen PZA z elektriko, vodo in odtokom. Tajdi je tu zelo všeč, saj “lovimo” tudi slovenske TV postaje in večer mine ob gledanju filmov.

Jutranji sprehod je končno moj! Ampak kakšen sprehod!!! Opustele in hladne ulice me ne prav nič navdihujejo. O kakšnem parku, kjer bi lahko z Deo divjali, pa ni sledi.

Tako samotno je bilo zvečer, pa tudi zjutraj!

Kar žal nam je, da smo zapustili obalo, zato se najprej odpeljemo do Ville Manin, kjer si ogledamo zanimivo razstavo lesenih živali, ki so jih po svoje okrasili v vrtcih, šolah in drugih ustanovah v okolici.

In kam sedaj?
Nazaj na morje!!!
In to v našo ljubo Izolo!

igračkanje z lučkami

Zvečer nas Tajda pošlje same na sprehod⁷ in nam v avtodomu pripravi prijetno presenečenje. Odpovedala se je ogledu “svojih” Gospodinj in nam priredila Ligretto večer ob sladkarijah.

pričaka nas pospravljen avtodom

igra

Luka raje bere

Počitnice zaključimo naslednji dan s sprehodom po Kopru in napornim šopingom v bližnjem nakupovalnem centru.

Kot vidite, tokrat nismo obiskali kakšnih prav posebej spektakularnih krajev, smo se pa imeli zelo lepo in na koncu je to priznala celo naša najstnica!
In koliko je to vredno!!!

1. ja, tudi pri tem sem trmasto vztrajala: “Gremo v petek zvečer!” [↩]
2. oh, sovražim njen prehlajeni glas [↩]
3. 45.70759, 13.48713, tudi priključek za elektriko, plačljivo [↩]
4. Naslednji dan smo sicer ugotovili, da bi lahko parkirali kjerkoli ob obali, saj je tam od oktobra do marca parkiranje zastonj [↩]
5. no ja! [↩]
6. plačljivo, pozimi 11€, za elektriko 4€, na vsem področju Caorle je parkiranje avtodomov prepovedano [↩]
7. in igračkanje z lučkami [↩]

Ajdovčki so pečeni,

gremo spat!