Rdeče češnje rada jem …
Komentiraj
Objavil/a akvarij 12.05.2012 ob 18:46 pod narava
Moja češnja
Veselje
Komentiraj
Objavil/a akvarij 12.05.2012 ob 18:23 pod Zabava
Pokošeno, pokošena?
Komentiraj
Objavil/a akvarij 5.05.2012 ob 20:44 pod prijateljske
Dosti se lahko spremeni v kratkem času …
Čez noč dobiš obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi in potem nekaj časa ne dihaš, ne spiš, ne misliš na nič drugega …
Jočeš, preklinjaš, se jeziš, obžaluješ, analiziraš, obupuješ …
Na srečo imaš krasnega moža1, zlate otroke, optimistične sorodnike in zveste prijatelje, ki te postavijo pokonci in te tam tudi držijo.
Nisem pokošena, ne!
- ki ga prevečkrat kritiziraš in premalo hvališ!!! [↩]
Pokošeno
Komentiraj
Objavil/a akvarij 26.04.2012 ob 07:08 pod narava
Pastirica
Komentiraj
Objavil/a akvarij 15.04.2012 ob 19:31 pod naši ljubljenčki, Šport
Klorofil
Komentiraj
Objavil/a akvarij 14.04.2012 ob 19:01 pod narava
Namesto kave
Komentiraj
Objavil/a akvarij 14.04.2012 ob 13:17 pod Tek, kulinarično
“Skodelica je bila polna lepljive sluzi, ki je bila videti kot rižev puding brez riža. Zaradi črno obarvanih mehurčkov na površini sem bil prepričan, da je notri žabji mrest. (…) Videti je bilo natančno tako, kot da bi navihani otrok pobral goščo iz svojega akvarija in me hotel prepričati, naj jo poizkusim.”
Christopher McDougall: Rojeni za tek
Iskiate ali chia fresca po moje; kivi, pomaranča, kopriva in žlička semen chia.
Zgodaj
Komentiraj
Objavil/a akvarij 8.04.2012 ob 10:35 pod Na planincah
Igralka
Komentiraj
Objavil/a akvarij 4.04.2012 ob 18:59 pod Zabava
Fotka sposojena s spletne strani OŠ Šempas
12. MKM
Komentiraj
Objavil/a akvarij 27.03.2012 ob 19:27 pod Kras, Tek, prijateljske
v cilju z mojo H, ki je pravzaprav "kriva", da tečem
Popoln dan.
Ponavadi tečem sama. Na množičnih prireditvah vedno štartam s katero od prijateljic, a še nikoli nisem imela z nobeno niti približno enakega tempa.
Na družinskem teku (8,4 km) na 12. Malem kraškem maratonu pa sva končno tekli skupaj z mojo zlato prijateljico, motivatorko, podpornico …
Odlično nama je šlo, kar vzneseni sva bili, pa sva še malo spodbujali druge. Upava, da nama kdo ni zameril predrznosti (ja, sva tudi ocenjevali moške noge in ritke 
)!
Aja, Nx2, oprostita za tisti plašilni manever med tekom!
Ko sva v cilju pozdravljali polmaratonce, mi je bilo kar žal, da se nisva podali na daljšo progo. Skupaj bi zagotovo zmogli …
Pa saj bodo še priložnosti!
Zdaj pa moram zagnano trenirati, motivacija se je vrnila; na Ljubljanskem (pol)maratonu se bova “udarila” s hramovskim prijateljem!
