Iz akvarija

prebliski

Traven

Komentiraj

Objavil/a mojchka 20.04.2016 ob 20:18 pod Aktualno

Letošnja pomlad je čudovita.
Kaj ni vsaka pomlad taka?
Vsak letni čas?
Če se le imamo radi.
In se spoštujemo in smo prijazni.

In gremo v naravo.
Poslušamo ptice in včasih splašimo kakšnega zajca ali srnico1.
Nabiramo šparglje.
Pa udarimo kakšen bolj resen planinski pohod.
Na deževen dan gremo v gozd in poslušamo, vohamo, opazujemo …

Gremo pa lahko tudi v gledališče.
In smo ponosni na naraščaj.
Ne vem, če imam še prepoved objavljanja njenih fotografij, zato kliknite na tale link in poiščite našo najljubšo igralko!

Počnite, kar vas veseli, naj vas ne preveč skrbi za prihodnost IN

ne jemljite se preveč resno!

  1. divjih prašičev in medvedov raje ne srečamo []
  • Share/Bookmark

skoraj 8 let

Komentiraj

Objavil/a mojchka 10.04.2016 ob 23:04 pod Aktualno

Ko bom jutri stopila v pisarno, bo vse drugače.
Še jutranja kava ne bo več enako dišala.
Maja, na novi poti ti želim vse lepo in vesela sem zate, a
POGREŠALA TE BOM!
Nočem, da bi tole zvenelo patetično, a kako naj drugače povem?
Povem, koliko so mi pomenili najini pogovori, tvoja podpora, koliko mojih jamrarij in bentenj si morala poslušati, pa kolikokrat sem te prestrašila z glasnim petjem ali žvižganjem1, pa kako sem tudi zaradi tebe postala tekačica in oboževalka narave … in nenazadnje, koliko si mi pomagala pri delu!
Popolnoma različni sva si, a ravno zaradi tega sva bili dobra ekipa!

Verjamem, da bova ostali prijateljici.
Vem, da bova ostali prijateljici!
Še vedno si dolgujeva kakšen planinski izlet.
Pa kakšen klepe-tek!

  1. kdaj pa kdaj tudi z jeznimi vzkliki! []
  • Share/Bookmark

Kje je sreča?

Komentiraj

Objavil/a mojchka 31.03.2016 ob 00:12 pod Tek, ljubezen

Kje je sreča?
Sreča je v meni.
Le pustiti ji moram, da spregovori.

In spregovori takrat, ko utihnejo tisti “moji” glasovi, ki pravijo:
* Morala bi …
* Imeti hočem …
* Mudi se mi …
* Nimam denarja …
* Preveč dela imam …
* Utrujena se …
* Hitro, hitro …
* Zdaj takoj …

  • Share/Bookmark

Gostujoče oko

Komentiraj

Objavil/a mojchka 28.02.2016 ob 21:24 pod Italija, foto, foto Tomaž, z avtodomom

Foto moj <3 Tomaž :)

Saj ga je kdaj mučno čakati, ko za eno dobro fotko stoji celo večnost sredi ulice, vsi se njegovemu objektivu umikajo, on pa želi ravno to, da bi se nekdo sprehodil mimo in mu bil za model … otroka, jaz in psi pa zmrzujemo in smo tečni … potem pa se še spomni, da bi lahko nekdo od nas hodil, tekel, sedel, gledal v sonce, nesrečno sklanjal glavo … ni konca!!!

A potem …
Potem njegovi izdelki res odtehtajo vse "muke" ;)

  • Share/Bookmark

Nonoti

Komentiraj

Objavil/a mojchka 26.02.2016 ob 18:05 pod popotniška

Rada opazujem stare moške.
Rada klepetam z njimi.
Klepet z njimi je bolj preprost.
Polni so modrosti.
Pa tudi igrivosti.
Redkeje jamrajo, se mi zdi.
In nič ji ni nerodno dati ženski kompliment.
Pa tako imenitno znajo “hengat” okoli!

Tudi tu vse foto: Tomaž in Luka

  • Share/Bookmark

Na ulici

Komentiraj

Objavil/a mojchka 25.02.2016 ob 23:04 pod Italija, z avtodomom

Rada imam vožnjo, ko sem na sopotnikovem sedežu.
Če se ne vozimo po dolgočasni avtocesti, lahko ves dan gledam skozi okno in si izmišljam zgodbice, kako kje poteka življenje.
Prav tako rada opazujem življenje na ulici.
In si izmišljam zgodbice …

V Umbriji sem prvič videla, kako okoli poldneva zaprejo cesto (ali jo spremenijo v enosmerno), da lahko mamme, pappaji, nonne ali nonnoti pred šolo pričakajo razigrano mladino, ki je zaključila s poukom.
Prav neverjeten prizor; najprej smo ugledali policistko1, nato množico klepetajočih ljudi pred neko zgradbo in nato še redarko. Kar povprašala sem jo, kaj se dogaja in potrdila je moje domneve.
“Da, pouk se bo zdaj zdaj končal!”
In res; kar naenkrat se je iz zgradbe usula reka otrok.
To se mi zdi fajn; starši počakajo zunaj! Nihče ne prekinja šolskih dejavnosti, dela šenšurja po hodnikih in garderobah, otroci sami poskrbijo za svoje stvari in se obujejo, oblečejo …

Ali pa tedenski “merkatoti”. Male in večje umbrijske vasi nimajo veliko trgovin in velika mesta s svojimi šoping centri niso prav blizu, tako da pri njih ta navada še kar živi. Določen dan v tednu se na kakšno večje parkirišče ali pa kar na ulice pripeljejo kombiji, postavijo svoje štante in na njih prodajajo vse od svežega2cvetja, sadja in zelenjave, kuhinjske opreme, oblek, obutve, modnih dodatkov, pridelkov3, plastične šare itd.

In to je tak tak družaben dogodek. Vsi so lepo uštimani in klepetavi. Nikamor se jim ne mudi, vse pregledajo in pretipajo, mimogrede kaj prigriznejo, spijejo kavico …
Podobno zgledajo dopoldnevi med koncem tedna; polni trgi večinoma moških, otrok, mladine … mamme pa na tržnicah ali doma za lonci …

Vse fotke: Tomaž in Luka

  1. ali kako drugo uradno osebo; Italijani jih imajo nebroj vrst []
  2. pa tudi plastičnega, očitno je pri njih zelo popularno []
  3. mmmm, porchetta! []
  • Share/Bookmark

Dva

Komentiraj

Objavil/a mojchka 22.02.2016 ob 22:07 pod Italija, družinsko, z avtodomom

Dva fotografa sem imela s sabo.

Zdaj se lahko afnam in objavim celo zbirko svoji fotk!

Ja, nimaš kaj, lepa sem !

;)

  • Share/Bookmark

Počitnice v znamenju …

Komentiraj

Objavil/a mojchka 21.02.2016 ob 20:42 pod Italija, z avtodomom

null

  • Share/Bookmark

Grajski konec tedna

Komentiraj

Objavil/a mojchka 9.02.2016 ob 14:20 pod Slovenija, družinsko, narava, popotniška, z avtodomom

Lepi kraji so lahko tako blizu.

Ja, ampak v petek zvečer, ko smo se po nekih čudno ovinkastih in gosto zakrpanih cestah vozili proti Sevnici, nismo bili popolnoma prepričani o tem.1

Na srečo je vso živčnost poplačalo simpatično parkirišče za avtodome tik pod gradom Sevnica. S Tomažem sva se kar grebla, kdo bo zjutraj, ko bo še vse tiho in mirno2, peljal psa ven. Zmagal je on, a v zameno sem dobila lep šopek zvončkov.

Po zajtrku, ko je sončke že prijetno ogrelo dolino, smo se najprej podali na grad, nato pa na dolg potep ob Savi, mimo geopunkturnega kroga Marka Pogačnika3, na tržnici nabavili zagozdo ocvirkovega kruha in zaseko, se v prijazni info točki oskrbeli s predlogi za izlete, si “samo zame” ogledali pokopališče in se prijetno utrujeni vrnili v “bazo”.

Moči za pohod do Ajdovskega gradca nismo več zbrali, zato smo se izven plana4 odpeljali do Celja, kjer pa so se nam moči povrnile in skoraj stekli smo do drevesne hiše v Mestnem gozdu, nato pa v središče mesta, z upanjem, da ulovimo kakšno pustno šemo. Žal nismo srečali nobene, smo se pa oskrbeli s krofi :)

Naslednji dan smo jo mahnili še na celjski Stari grad. Škoda, ker je močno pihalo, v nasprotnem primeru bi gor preživeli več časa. Vsekakor je treba grad obiskati v času kakšne prireditve, ambient je očarljiv! Kavica in vroča čokolada z razgledom sta se zelo prilegli.

Za zadnji “grajski” kraj smo si pustili Laško; Luka si je strašno želel plavati in dričati po toboganih!

Žal pa je po prvem obisku kopališča zakuhal in tako sva se s Tomažem v ponedeljek ločeno podala na pohod do gradu in okolice. Najprej on in psa, nato psa in jaz.

Prevečkrat kakšno stvar obžalujem, in tudi tokrat je ena; nisem zbrala poguma, da bi se od gradu Tabor podala še na Hum, šele doma sem ugotovila, da krožna pot niti ni tako dolga. Odbrzela sem samo do bližnjih razgledišč, pa nato do pivovarne, po obvezne krofe in že sem tolažila našega nesrečnega bolnika.

V vse naštete kraje se bo treba kmalu vrniti, popolnoma so nas navdušili.

Med potjo domov smo vneto poslušali prenos recitalov Prešernovih poezij z ljubljanskega, mariborskega in novogoriškega trga, saj je sodelovala tudi Tajda z njegovo Od železne ceste. Nismo je slišali, a verjamemo in vemo, da se je odlično odrezala.

  1. S Tomažem sva medtem razpredala, kako razvajena sva postala, ko imava od doma do avtoceste par kratkih kilometrov. Pa tudi o tem, da bi nama bila pot podnevi zagotovo všeč. []
  2. in mrzlo []
  3. ki je bil ravno prejšnji dan imenovan za Unescovega umetnika za mir, čestitke! []
  4. kot da je naš plan kdaj natančno dodelan, hahaha! []
  • Share/Bookmark

RAWRRRRRR

Komentiraj

Objavil/a mojchka 1.02.2016 ob 21:43 pod Aktualno, družinsko, kulinarično, ljubezen

Sem vam že povedala, kaj mora biti OBVEZNO v avtu ali v avtodomu, ko gremo na pot?

Nisem?

Pred davnimi časi je najin jugec porabil približno 10 l bencina in 1,5 litra radenske na 100 km, sedaj pa Tomaž vozi na pindin1 in čokoladni pogon.
Na pinde še lahko pozabim, a na temno čokolado nikakor!!!
Doslej Tomaž ni imel najljubše, a odkar je poskusil RAWR čokolado, se je to spremenilo.

Zakaj?

Z njegovimi besedami: pri RAWR 80% organski temni čokoladi se bolj čuti pravi čokoladni okus, medtem ko se pri drugih, “trgovinskih”, bolj čuti sladkor. Okus je zelo dober, naraven, ravno prav sladek.

Tajda si je prisvojila RAWR organsko kakavovo tablico z lucumo2, ker temne  ne mara preveč. In kaj pravi ona? “MMMMMM, ta čokolada je prava osvežitev po pekoče presladkih čokoladah, ki sem jih jedela do sedaj.”

Samo ena kritika je, za nas so te čokladice odločno odločno premajhne!

Tako majhnih sploh ne kupujemo.

Zato, RAWR, hitro večja pakiranja v prodajo!

  1. skrivnostna energijska hrana, katere identitete vam ne smem razkriti, sicer bodo svetovne zaloge hitro skopnele []
  2. Prvič slišite zanjo, kajne? Tudi mi smo! []
  • Share/Bookmark
Starejši zapisi »