Iz akvarija

prebliski

Štanjelski tek

Komentiraj

Objavil/a mojchka 7.12.2014 ob 21:03 pod Tek

Še en “mojmoj” konec tedna.

Takole nasmejana sem pritekla v cilj 15. Štanjelskega teka:

To je res prijeten tek, s čudovitim razgledom 1 na Štanjel na koncu enega napornega klanca, ki jih je na poti še nekaj, vendar zaradi njih ne smem preveč jamrati. Klance imam rada, po njih pridejo spusti, kjer si lahko odpočijem, pridem do sape.

Prišlo je dosti prijateljev in vesela sem, da sem uspela z vsemi vsaj malce poklepetati.

Kot Kraševki mi je tudi toplo pri srcu, da je bilo mojim ljubljanskim prijateljem na teku všeč, saj pravijo, da bodo še prišli.

Na Krasu je krasno.

Tomaž, Dea in Ace pa letos niso tekli, so bili raje moja podporna skupina.

Hvala za fotke Milošu in gospodu Japlju.

  1. vsakič znova se navdušujem nad njim []
  • Share/Bookmark

Sredi novembra plavala v morju

Komentiraj

Objavil/a mojchka 27.11.2014 ob 22:08 pod družinsko, narava

*
*
*
*
*
*
*
*
*
Ja, ma ne jaz!
*
*
*
*
*
*
Niti Luka ne1
*
*
*
*
*

*
*
*
*
*
Dea in Ace pa se čudita.

  1. si se že veselila, Polona, ne?! []
  • Share/Bookmark

Sobotna

Komentiraj

Objavil/a mojchka 23.11.2014 ob 20:42 pod branje, popotniška, z avtodomom

  • Share/Bookmark

Mezza v Palmanovi

Komentiraj

Objavil/a mojchka 20.11.2014 ob 00:28 pod Tek, z avtodomom

Minuli konec tedna je bil za našo družino neobičajen; Tajdo sva pustila doma, Luka pri moji mami in se z avtodomom peljala do Gradeža.

Doooolg sprehod po blagodejno samotni plaži in zaspanem mestecu, za kosilo “seckalica”, nato lenarjenje, branje, dremuckanje.

V tišini, aaaahhh!

Ko se je že skoraj mračilo, sva se počasi odpeljala v Palmanovo.

Na prijetnem parkirišču ob obzidju sva se ravno namestila, ko sta se pripeljala “ultraenergična” Katja in Andrej.

Skupaj smo šli prevzet “felpice1  in štartne številke za nedeljski tek, na klepetavo kavico in najbolj sladkosneden2 med nami še na sladoled, potem pa kot pravi šampioni počivat.

Ob osmih zvečer sem ob branju že zaspala, se na kratko zbudila in ob devetih utonila v trden kot kamenkost spanec.

Ponoči se je sicer razdivjal konkreten naliv, a zjutraj so me prebudili topli sončni žarki.

Uau, sonce!

Tomaž, sonce!

Hitro sva se oblekla in peljala psa na sprehod ob obzidju, potem pa je napočil čas za rahlo nervozne priprave na palmanovsko polovičko.

Prišli sta še Nataši, njuni navijači in z njimi Tajda.

Čas je, kot ponavadi, prehitro frlel.
Kar naenkrat smo že stali na štartu, še vedno razmišljujoč, če nismo preveč oblečeni, pa prisluškujoč mehurju, ali smo ob zadnjem obisku wc-ja res iztisnili vse kapljice, pa kukajoč k supergam, če so vezalke dovolj zatisnjene … Aja, pa seveda s prsti na gumbih za zagon športnih aplikacij na mobilnikih.

BUM! me je že drugo leto zapored prestrašil pravi topovski strel, ki oznanja začetek tekme.

S Tomažem sva spet do polovice tekla skupaj, nato pa so bile njegove noge bolj poskočne od mojih, zato je odbrzel naprej.

Na srečo sem že na svoji prvi tekaški tekmi od prijateljice slišala dober nasvet oz. dogovor; če čutiš, da ne moreš teči v mojem ritmu, pojdi naprej, ali pa mi ne zameri, če grem naprej jaz. Doslej sem se tega vedno držala in tudi sotekači, s katerimi smo na tekmovanjih skupaj štartali, so to sprejeli.

Saj družba paše, sploh ko pade morala, a teči izven svojega ritma je res težko!

V cilj sem pritekla par korakov za tempo tekači za dve uri in moj končni čas za 21-kilometrsko progo je bil 2:00:03 :)

Ni pomagalo Katjino priganjanje par sto metrov pred ciljem, da bi bil moj čas kaj boljši :)
(Hvala, Katja, res je bilo lepo od tebe, da si nas, vse tapočasne, počakala in nas spodbujala!)

No, pa saj nisem imela nobenega časovnega cilja, a vseeno sem mislila, da sem bolj rutinirana za polovičko pod dve uri.

Tomaž je svoj “ljubljanski” čas znižal za celo minuto.
Zelo sem ponosna nanj!

In lepo je, tako skupaj iti na tekmo.

Najlepše pa, ko me pričaka v cilju …

Tako lep dan je bil, da se nam po tekmi in pašti sploh ni mudilo domov.
Nataša nas je za svoje izboljšanje rekorda povabila na tortice in klepetali smo, dokler se ni shladilo.
Hvala, rekorderka, drugo leto spet ;)

Fotke so napaberkovane od tu in tam, zato je kvaliteta … ma, kakšna kvaliteta?
So pa vseeno lepe.
Vsaj za nas!

  1. jopice []
  2. Ej, ne morem verjet, da je lahko kdo še bolj sladkosneden kot jaz! []
  • Share/Bookmark

Obzidja ipd.

Komentiraj

Objavil/a mojchka 8.11.2014 ob 11:15 pod Italija, družinsko, popotniška, z avtodomom

Soave

Verona

Mantova

Montagnana

Padova

Sončni sprehodi, obilni zajtrki, neskočni pogovori, ulična moda, šoping, panzerotti in focaccia, večerni napadi smeha …
Nič novega, nič ekskluzivnega, a nam zelo prijetno in pomembno.
Čas za nas!

IN še pogled v prihodnost:

  • Share/Bookmark

LM 2014

Komentiraj

Objavil/a mojchka 28.10.2014 ob 22:20 pod Tek, družinsko, z avtodomom

Sicer nisva skupaj pretekla cele polovičke, mene je tam po 16. kilometru začelo malo zmanjkovati, a Tomaž me je pridno počakal v cilju.

No, pa saj mu ni bilo treba dosti čakati; dve minutki, pa sva se že objemala.

Lep konec tedna je bil; v soboto smo po jutranjem “pasjem” sprehodu po PST-ju prijetno kofetkali na zasebnem parkirišču za avtodome pri Ultraenergičnih, nato malo pošpegali na sejem Tečem (Tomaža je zanimalo predavanje o športni fotografiji, mene pa pogovora Ženske in tek včeraj in danes in Pogovorni tempo) in šli navijat na fun tek za društvo Vesele nogice (ma, pravzaprav za vse).
Končno sem v živo spoznala Uroša, pa Rolbeka, pa Nergača, Videmška, Ruglja … saj veste, o kom govorim, ne?

V nedeljo pa polovička.
Tomaž nama je držal kar dober tempo, le to mi je šlo na živce, da si je v ušesa vtaknil slušalke in sem morala skoraj kričati, ko sem mu želela kaj povedati.
Pa opravljaj, če moreš. :)
Navijači so bili krasni, muzikanti še bolj, drugega pa se ne spomnim.
Res ne.
Le trenutka močne ganjenosti, ko je mlad navijač stekel ob Urški Panjtar in njenemu očetu (ob katerih sem kar nekaj časa tekla) in jima vzklikal in ju spodbujal.
Kar cmok se mi je naredil v grlu in res sem težko dihala!

Potem pa sem bila že mimo filofaxa,  pospešila proti Kongresnemu trgu in med poslušanjem vzklikov napovedovalca, ki je ugibal, ali bo Bushenidch postavil nov rekord, pregnala krče, ki so me začeli grabiti v ciljni dolini …

Tomažev objem, medalja okrog vratu in plastenka vode v roke, pa se je k meni že stiskal Luka, ki je ti dve uri počakal s Tajdo in njeno prijateljico Anabelo.

fotki: https://www.facebook.com/zala

  • Share/Bookmark

Prijavljena. Pripravljena.

Komentiraj

Objavil/a mojchka 24.10.2014 ob 11:14 pod Tek, ljubezen, prijateljske

Sva.

Lani sem, dotlej “samotna” tekačica, v Palmanovi odtekla maratonsko polovičko s prijateljico, navdihovalko, zaupnico Heleno in se v cilju od sreče zjokala.

Letos bom isto razdaljo v Ljubljani tekla z novopečenim tekačem Tomažem, mojim možem, prijateljem, zaupnikom in motivatorjem.


Verjamem, da bo to prelepa izkušnja.

Se vidimo!


  • Share/Bookmark

Na odru

Komentiraj

Objavil/a mojchka 22.10.2014 ob 20:44 pod kultura

Tajda uživa na odru.

In uživa v skupini Amaterskega mladinskega odra SNG Nova Gorica; pri vajah in med druženjem po njih.

Tako srečne in vzhičene, kakršna je prifrlela domov s prve njihove predstave, Facebook ljubezen, je že dolgo dolgo nisem videla.

Foto: Tomaž Lipicer

Med predstavo (seveda sem ponosno sedela v prvi vrsti) se  kar nisem mogla načuditi, kako je ta mladina sproščena in suverena na odru.

Navdušili so me.

Vsi!


  • Share/Bookmark

Packi nemarni

Komentiraj

Objavil/a mojchka 3.10.2014 ob 13:31 pod besnenje

Če si lahko privlekel polne vrečke dobrot, je bilo pretežko odnesti prazne?

V naši vasi so nam uredili lepe ekološke otoke, a kaj pomaga …

  • Share/Bookmark

Filmski igralki

Komentiraj

Objavil/a mojchka 2.10.2014 ob 08:30 pod Nizozemska, Zabava

S Tajdo sva na Nizozemskem posneli tri (3!!) filme!

Žal je en posnetek (ravno ta, s katerim bi svetovno zasloveli) izgubljen …

YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
Starejši zapisi »