Iz akvarija

prebliski

Osvežitev

Komentiraj

Objavil/a mojchka 2.07.2015 ob 22:43 pod Na planincah, kar tako nametano, narava

Nadiža. Voda tako hladna, da zapeče.

Kuk. Zelen, razgleden in sladek kot gozdne jagode.

Tik tak in je konec junija!

  • Share/Bookmark

Vsak konec je nov začetek

Komentiraj

Objavil/a mojchka 15.06.2015 ob 22:04 pod mama PONOSNA, tata PONOSEN

Veliko več zmorejo in znajo, kot mislimo!
Sposobni so velikih dejanj.
Znajo stopiti skupaj.
Znajo se skregati.
Znajo se priti stisniti v objem in se pocrkljati.
Znajo nas postaviti na trdna tla.
Prihodnost je njihova.
In prepričana sem, da jo bodo znali narediti veliko boljšo, kot jim jo napovedujemo.

Vse fotke: Tomaž (“tudi s kompaktom se da”)

  • Share/Bookmark

Kaj pomaga?

Komentiraj

Objavil/a mojchka 14.06.2015 ob 22:02 pod Avstrija, Zabava, popotniška, prijateljske

Pri opeklinah od bosoteka namreč.

Hlajenje v mrzlo mrzli vodi1, čiščenje z “arniko v šnopcu”, smiljenje samemu sebi, sladoled, mazanje z domačim ognjičevim mazilom, bepantenolom, vsem, kar nam pride pod roko, klicanje bližnjih in jokcanje v telefon, sladoled, branje dobrih knjig, čimmanj hoje, sladoled, sladoled pa še sladoled in misel, da je treba čez par dni peljat hčerko in prijateljice na Dunaj; čas je za vsakoletni koncert 1D!!!

Ko so podplati godni za hojo, opekline zaščitimo s fenomenalno mrežico Grassolind, čez damo tanko gazico in lično oblepimo.

V službi s pomočjo pesniškega pretiravanja povemo napeto zgodbo in razkazujemo (lično oblepljene, seveda) bojne rane.

Potem je vožnja do Dunaja, iskanje odprte gostilne, spanje v velikanski sobi, hoja po mestu, uživanje  ob ledeni kavi na Mariahilfeštrasse, drenjanje v gneči po koncertu, prebijanje do podzemne in vožnja nazaj MALA MALICA!

  1. ki se pa, žal, takoj segreje []
  • Share/Bookmark

Bosotek v treh slikah

Komentiraj

Objavil/a mojchka 12.06.2015 ob 18:12 pod Tek

Dan mora biti vroč, sonce mora dobesedno pripekati.
Če ni tako, nas bo zeblo.
Za ogrevanje odtečemo nekaj krogov v supergah.

Zdaj smo pripravljeni.
Sezujemo copate in nogavice in veselo stečemo po prijetno toplem tartanu.

Nasmešek nam kar ne izgine z obraza.
Sonček nas greje, sotekači nas začudeno gledajo v noge, a mi se ne damo.
Če imamo občutek, da nas podlaga praska po podplatih, se motimo.
Zato vztrajamo še en krog.
Ta oranžna snov, ki na pogled deluje mehka in prijetna, nam dobesedno žge podplate!
Kar čutimo, kako se nam delata ogromna žulja; eden na enem, drugi na drugem podplatu!
Pridemo do “baze” in ker nas je sram, kakšno neumnost smo naredili, takoj obujemo nogavice in se šepajoč odpravimo za možem in sinom v avto.
Ko se končno sezujemo, občudujemo prelepe opekline/mehurje na podplatih.
Dva do tri dni jokamo in stokamo.

Aja, tretja slika.
Za vaše dobro počutje raje prilagamo sliko moje zveste sotekačice.
Pri njej in Ace-u smo premogli dovolj zdrave pameti, da smo jima dovolili odteči samo en krog po razbeljenem stadionu.

* po resničnih dogodkih na dobrodelnem teku “10 krogov za 10 nasmehov” v organizaciji društva Never give up

* vse fotke; Gorazde Pelcl. Hvala!

  • Share/Bookmark

T

Komentiraj

Objavil/a mojchka 25.05.2015 ob 23:06 pod družinsko, mama PONOSNA

“Se spomnim, ko si me klicala s porodne mize. Se spomnim, da si govorila z glasom, iz katerega je puhtela sreča. Potiho. Se spomnim tudi, da sem stala na balkonu, še zdaj vem kako.” (Helena)

Tisti majhen sveženjček, ki so mi ga pred petnajstimi leti položili na prsi, me sedaj sprašuje težka vprašanja o smislu, bivanju, sobivanju, ustvarjanju …
Jaz pa ostajam brez besed.
In jo le stiskam v objem.
In občudujem njen pogum, njeno pamet, njeno iskrenost, njeno samosvojost, njeno delavnost, njeno lepoto, njeno1 potrpežljivost z bratom, njene ideje…
Naj to ne zveni kot hvalisanje.
Pri vsem tem nimam veliko zaslug.
Najpogosteje se mi zdi, da se je kar sama naredila.

Zelo sem ponosna nate, moja 15-letnica, in rada te imam do neba in nazaj.
Ti samo širi svoja krila.
Širi jih in poleti visoko.
Visoko in daleč.

  1. občasno []
  • Share/Bookmark

Komentiraj

Objavil/a mojchka 20.05.2015 ob 15:53 pod kar tako nametano

Oprah Winfrey: Kar zagotovo vem

  • Share/Bookmark

Branje in take razvade

Komentiraj

Objavil/a mojchka 12.05.2015 ob 22:34 pod branje, jamrarije

Zakaj imam vedno slabo vest in sem jezna nase, ko izberem branje pred pospravljanjem, čiščenjem, likanjem, lakiranjem nohtov in depilacijo nog?!!

In zakaj so v naši knjižnici zaposleni ljudje, ki ne premorejo nasmeška, prijazne besede? (Saj obstajajo svetle izjeme, a jih je izjemno malo!)
Včasih se sprašujem, če ti mrki obrazi sploh berejo. Nikoli nobenega komentarja o izboru, vprašanja o prebranem, o mnenju. Nobenega predloga, nobenega znaka, da v dolgih letih, kar hodim tja, vsaj malo poznajo moj okus. Ma, niti nobenega znaka, da jim je moja faca znana!!!

In kako da se najstniki nenehno igračkajo z mobilniki, ko pa bi jih rad po telefonu priklical (in ko je včasih res nujno), se ne in ne javijo?!

In zakaj se jaz zdaj tu pi.dakam, namesto da bi brala tisto res dobro knjigo????

  • Share/Bookmark

Raje tečem, kot potico pečem

Komentiraj

Objavil/a mojchka 10.05.2015 ob 23:51 pod Tek, družinsko, narava, pasje, popotniška, praznično, prijateljske, z avtodomom

Toliko je prireditev vsak konec tedna, ki bi jih zelo zelo rada obiskala!
To je tumač, no!
Tu so še Tomaževe in Lukove in Tajdine1 želje, pa na pse ne smemo pozabit.

Kot prijateljice2 dobro vejo, Lipicerji nazadnje improviziramo in najpogosteje se vikend obrne čisto drugače od planov.
Ampak ponavadi nam uspe, da pridemo domov zelo zadovoljni.
Vseeno ne razumem tistih, ki pravijo, da si tako napolnijo baterije in so potem polni energije.
Mi pridemo domov čisto zbiti in ponavadi se vsak zvleče v svoj kotiček3 in bi najraje tam obtičal nekaj časa v popolni tišini.
No, mene je danes čakala gora perila za likanje. :(
Tako je, če nenehno pohajaš! Delo se nabira!4

Minuli konec tedna sta tako sovpadla Tek trojk in Ultra trail Vipava.

Za tek trojk sem že nekaj let neuspešno žicala prijateljice in ravno letos sta se me Nataši usmilili. Celo skupen trening z našo ultraKatjo smo si organizirale, tako smo se veselile te prireditve!

UTVV pa je potekal po naših krajih in želela sem si okusiti vsaj delček tega ultra vzdušja. Pa še Heleni, ki je kot gorska reševalka skrbela za varnost tekačev na zadnjem delu proge, sem obljubila, da jo pridem obiskat.5 Imela sem resne namene, a obrnilo se je drugače.

Sem pa zelo vesela, da smo šli v petek v Vipavo na predstavitev Ultrabluesa (ne morem reči; na predstavitev knjige Ultrablues; ker UB sedaj ni več samo knjiga… to je dosti dosti več. To je nekaj, česar moj skromni pisateljski talent ne zna opisati!). Poleg X-a6 (Boštjana Videmška in Sama Ruglja sem imela čast spoznati že na ljubljanskem maratonu) sem končno v živo  spoznala še  Miho Podgornika, Boštjana Zrimška in njegovo ženo, Piromana, Kandelo, obraze, ki sem jih doslej poznala samo prek družabnih omrežij. Prišla je tudi Anita z možem in svojo tekaško klapo, seveda moja Helena, pa Ana, pa še nekaj tekaških legend se je vrtelo okoli in prav žal mi je, da nisem vseh spoznala, rekla kakšne besede z njimi.

Upam, da bodo še priložnosti!

Sem kar malo pozabila, da je tam z mano tudi moj mož, zato se mu javno opravičujem za zapostavljanje.

Sploh, ker se je v soboto zelo izkazal; posnel je kup odličnih fotografij naše trojke Raje tečemo, kot potico pečemo, potrpežljivo počakal, da smo pridrvele v cilj, kofetkale in analizirale tek :) , me peljal na sladoled, pa še na proslavo ob 70. obletnici osvoboditve, kjer sem se lahko naposlušala Tržaškega Partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič!

Pa še malo se moram považiti. Čeprav se nismo udeležili Pohoda po poteh okupirane Ljubljane, smo s Tomažem in Lukom danes prehodili del Poti spominov in prijateljstva. Tisti drevored in potko bi kar vzela s sabo domov ;)

Aja!
Tek?
Ma, super je šlo. Prijetno vzdušje, nobene nervoze, nobene naduvanosti, en sam užitek. Škoda, ker je Natašo napadla neka zoprna viroza, tako da je večino poti pretekla s špikajočimi bolečinami v želodcu.
A se jim ni dala!
Prava borka!

Nad proslavo in dogajanjem v Ljubljani je bil navdušen tudi Luka, saj je videl na kupu ogromno vojakov, z nekaterimi tudi poklepetal in od enega dobil dober napotek: tek in sklece, pa bo postal dober vojak ;)

Smrt fašizmu, svoboda narodu!

  1. tokrat je ostala doma []
  2. kajne, Nataša?! []
  3. k računalniku ;) []
  4. prah tudi, vendar ga uspešno ignoriram! []
  5. Helena, oprosti, oprosti, oprosti!!! []
  6. Žiga X Gombača []
  • Share/Bookmark

Prvomajsko potepanje

Komentiraj

Objavil/a mojchka 7.05.2015 ob 00:14 pod Avstrija, družinsko, popotniška, z avtodomom

Obiskali smo nove kraje in take, kjer smo že bili.

Pa kraje, za katere bi bilo bolje, da ne bi obstajali.

Spali na prekrasnih mirnih kotičkih.1

Uživali v naravi in v mestih.

Se nastavljali sončnim žarkom in nergali zaradi mrazu.2

Jedli odličen sladoled.

Preveč jedli.

NIČ nakupovali.3

Dosti hodili.

Nič tekli.

Niti salzburški maraton nas ni premamil. Preste pa ja, mmmm.

1200 kilometrov.
5 lepih dni.

Liezen – Mauthausen – Linz – Wels – Gmunden (Traunsee) – Salzburg – Celovec – Svetna vas / Weizelsdorf
Koordinate dodam kmalu.

  1. če izvzamemo tisto jutro ob 6:20 v Lieznu, ko je en strašno priden stric ocenil, da je trava res kakšen centimeter previsoka in takojci zajahal kosilnico in sfriziral zelenice v okolici []
  2. dež me ne moti, mraz je tisti, ki me mori []
  3. lažem; Luka si je kupil lego kocke, jaz pa “džeki” []
  • Share/Bookmark

Sprehod

Komentiraj

Objavil/a mojchka 5.05.2015 ob 00:23 pod družinsko, narava, z avtodomom

  • Share/Bookmark
Starejši zapisi »