Iz akvarija

prebliski

Grajski konec tedna

Komentiraj

Objavil/a mojchka 9.02.2016 ob 14:20 pod Slovenija, družinsko, narava, popotniška, z avtodomom

Lepi kraji so lahko tako blizu.

Ja, ampak v petek zvečer, ko smo se po nekih čudno ovinkastih in gosto zakrpanih cestah vozili proti Sevnici, nismo bili popolnoma prepričani o tem.1

Na srečo je vso živčnost poplačalo simpatično parkirišče za avtodome tik pod gradom Sevnica. S Tomažem sva se kar grebla, kdo bo zjutraj, ko bo še vse tiho in mirno2, peljal psa ven. Zmagal je on, a v zameno sem dobila lep šopek zvončkov.

Po zajtrku, ko je sončke že prijetno ogrelo dolino, smo se najprej podali na grad, nato pa na dolg potep ob Savi, mimo geopunkturnega kroga Marka Pogačnika3, na tržnici nabavili zagozdo ocvirkovega kruha in zaseko, se v prijazni info točki oskrbeli s predlogi za izlete, si “samo zame” ogledali pokopališče in se prijetno utrujeni vrnili v “bazo”.

Moči za pohod do Ajdovskega gradca nismo več zbrali, zato smo se izven plana4 odpeljali do Celja, kjer pa so se nam moči povrnile in skoraj stekli smo do drevesne hiše v Mestnem gozdu, nato pa v središče mesta, z upanjem, da ulovimo kakšno pustno šemo. Žal nismo srečali nobene, smo se pa oskrbeli s krofi :)

Naslednji dan smo jo mahnili še na celjski Stari grad. Škoda, ker je močno pihalo, v nasprotnem primeru bi gor preživeli več časa. Vsekakor je treba grad obiskati v času kakšne prireditve, ambient je očarljiv! Kavica in vroča čokolada z razgledom sta se zelo prilegli.

Za zadnji “grajski” kraj smo si pustili Laško; Luka si je strašno želel plavati in dričati po toboganih!

Žal pa je po prvem obisku kopališča zakuhal in tako sva se s Tomažem v ponedeljek ločeno podala na pohod do gradu in okolice. Najprej on in psa, nato psa in jaz.

Prevečkrat kakšno stvar obžalujem, in tudi tokrat je ena; nisem zbrala poguma, da bi se od gradu Tabor podala še na Hum, šele doma sem ugotovila, da krožna pot niti ni tako dolga. Odbrzela sem samo do bližnjih razgledišč, pa nato do pivovarne, po obvezne krofe in že sem tolažila našega nesrečnega bolnika.

V vse naštete kraje se bo treba kmalu vrniti, popolnoma so nas navdušili.

Med potjo domov smo vneto poslušali prenos recitalov Prešernovih poezij z ljubljanskega, mariborskega in novogoriškega trga, saj je sodelovala tudi Tajda z njegovo Od železne ceste. Nismo je slišali, a verjamemo in vemo, da se je odlično odrezala.

  1. S Tomažem sva medtem razpredala, kako razvajena sva postala, ko imava od doma do avtoceste par kratkih kilometrov. Pa tudi o tem, da bi nama bila pot podnevi zagotovo všeč. []
  2. in mrzlo []
  3. ki je bil ravno prejšnji dan imenovan za Unescovega umetnika za mir, čestitke! []
  4. kot da je naš plan kdaj natančno dodelan, hahaha! []
  • Share/Bookmark
 
Ni odziva na “Grajski konec tedna”
Na vrh

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !